ekskurzija
16. aprila 2004
Korak
od kvartarne stratigrafije k neotektoniki
na primeru Krške kotline
Vodja:
Tomaž Verbič
(povzetek PDF )
(program
ekskurzije PDF )
V okviru projekta raziskav ocene potresne nevarnosti
na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško so bile izvedene raziskave
kvartarnih sedimentov, v skladu z relevantnimi mednarodnimi standardi.
Bistvena naloga vseh raziskav v okviru projekta je bila ugotoviti
morebitne zmožne prelome (ang. capable faults) in določiti njihove
osnovne parametre: geometrijo (azimut, dolžina, širina oz. globina,
vpad), kinematiko in aktivnost. Zmožni prelomi so v različnih standardih
nekoliko različno definirani. Standard IAEA (2002; Evaluation of Seismic
Hazards for Nuclear Power Plants, IAEA
Safety Guide, SSS NS-G-3.3) opredeljuje zmožni prelom kot 'prelom, ki ima
znaten potencial za relativni premik na površini ali blizu nje'. Ameriški
standard (1974; Reactor Site Criteria, CFR 10, Ch. 1, Part 100, Appx. A)
je bolj natančen. Kot zmožen prelom opredeljuje prelom, ki je bil
aktiven na površini ali blizu nje (1) vsaj enkrat v 35.000 letih ali večkrat
v zadnjih 500.000 letih, ali (2) je določen na podlagi zanesljivih
instrumentalnih seizmoloških podatkov ali (3) je ugotovljeno povezan s
prelomom, ki izraža značilnosti (1) ali (2).
V ZDA je stroka (kot tudi regulativa) na tem področju
najbolj razvita in je že pred desetletji postavila sicer nepisana
'izkustvena priporočila'. Ta so se dandanes uveljavila praktično povsod
po svetu. Spoznano je bilo, da (v primeru pomanjkanja ustreznih seizmoloških
podatkov, kar je večinoma primer) najbolj zanesljiv in natančen odgovor
na vprašanje o prisotnosti zmožnih prelomov dobimo iz raziskav
kvartarnih sedimentov in ustreznih geomorfoloških površin. Ta ugotovitev
sloni na enostavnem sklepanju: če imamo jasne znake za, na primer, post
miocensko aktivnost danega preloma in če hkrati preverjeno nimamo znakov
deformacij v srednje pleistocenskih sedimentih in na njihovih površinah,
potem lahko rečemo, da prelom ni več aktiven in da glede na standarde ni
zmožen. Velja pa tudi obratno: tudi če ni nedvomno ugotovljenih prelomov
v starejših stratigrafskih enotah (bodisi da v celoti potekajo pa
kvartarnih sedimentih ali da je teren izrazito neugoden za njihovo
neposredno in posredno opazovanje), pa imamo nedvomno ugotovljene
deformacije srednje in zgornje pleistocenskih sedimentov/površin se
moramo soočiti s prisotnostjo zmožnih
prelomov.
Stratigrafska metoda v kvartarju ima sicer splošna
teoretična izhodišča, vendar so njena orodja specifična. Glavna značilnost
profilov v terestičnem kvartarju, še posebno pa v primeru
glaciofluvialnih zasipov, je njihova diskontinuiranost, posledica tega pa
izrazit pomen geomorfoloških površin in postsedimentacijskih procesov
na teh površinah (pedogeneza; aluvialna, koluvialna ali eolska
akumulacija; erozija). Eno izmed odločilnih stratigrafskih orodij je
(relativno) zaporedje talnih kronosekvenc oz. njihovih 'značilnih'
horizontov. Izredno pomembno je ločevanje med 'in situ' tlemi in
resedimentom tal. Litologija oziroma petrografija, še posebno v primeru
prodnatih sedimentov, je odločilna za ločevanje provinjence
stratigrafskih enot. Nenazadnje moram omeniti velik pomen luminiscenčnih
metod datiranja, ki so dale 'absolutne' starosti dveh glaciofluvialnih
zasipov.
Na terenu si bomo ogledali nekaj primerov sicer številnih
opazovalnih točk, na podlagi katerih je bila ugotovljena kvartarna
stratigrafija Krške kotline. Na osnovi te stratigrafije, seveda z upoštevanjem
številnih drugih podatkov, sta bila določena dva aktivna preloma, Artiški
in Brežiški. V celotni, do sedaj ugotovljeni, dolžini (>10 km)
potekata po površinah, ki so prekrite s kvartarnimi sedimenti. Zdi se, da
preloma nista pretrgala površine, sta pa na površini jasno opazna kot
fleksurna upogiba, kar nakazuje na njuno aktivnost zelo blizu površine.
Tri med seboj neodvisna opazovanja nakazujejo na njuno aktivnost v zadnjih
20.000 letih, številna pa na aktivnost v zadnjih 150.000 letih. Stopnje
aktivnosti obeh prelomov na različnih mestih so ocenjene na podlagi
velikosti zamika stratigrafskih enot in luminiscenčnih datumov,
kinematika pa na podlagi geološke zgradbe Krške kotline in okolice.
Glede na zgoraj omenjene standarde ju moramo obravnavati kot zmožna
preloma.
Prijave: Adrijan Košir, telefon: 01 4706 378,
e-mail: adrijan@zrc-sazu.si