Korak od kvartarne stratigrafije k neotektoniki 
na primeru Krške kotline

Vodja: Tomaž Verbič  
(povzetek PDF ) (program ekskurzije PDF )

V okviru projekta raziskav ocene potresne nevarnosti na lokaciji Nuklearne elektrarne Krško so bile izvedene raziskave kvartarnih sedimentov, v skladu z relevantnimi mednarodnimi standardi. Bistvena naloga vseh raziskav v okviru projekta je bila ugotoviti morebitne zmožne prelome (ang. capable faults) in določiti njihove osnovne parametre: geometrijo (azimut, dolžina, širina oz. globina, vpad), kinematiko in aktivnost. Zmožni prelomi so v različnih standardih nekoliko različno definirani. Standard IAEA (2002; Evaluation of Seismic Hazards for Nuclear Power Plants,  IAEA Safety Guide, SSS NS-G-3.3) opredeljuje zmožni prelom kot 'prelom, ki ima znaten potencial za relativni premik na površini ali blizu nje'. Ameriški standard (1974; Reactor Site Criteria, CFR 10, Ch. 1, Part 100, Appx. A) je bolj natančen. Kot zmožen prelom opredeljuje prelom, ki je bil aktiven na površini ali blizu nje (1) vsaj enkrat v 35.000 letih ali večkrat v zadnjih 500.000 letih, ali (2) je določen na podlagi zanesljivih instrumentalnih seizmoloških podatkov ali (3) je ugotovljeno povezan s prelomom, ki izraža značilnosti (1) ali (2).
    V ZDA je stroka (kot tudi regulativa) na tem področju najbolj razvita in je že pred desetletji postavila sicer nepisana 'izkustvena priporočila'. Ta so se dandanes uveljavila praktično povsod po svetu. Spoznano je bilo, da (v primeru pomanjkanja ustreznih seizmoloških podatkov, kar je večinoma primer) najbolj zanesljiv in natančen odgovor na vprašanje o prisotnosti zmožnih prelomov dobimo iz raziskav kvartarnih sedimentov in ustreznih geomorfoloških površin. Ta ugotovitev sloni na enostavnem sklepanju: če imamo jasne znake za, na primer, post miocensko aktivnost danega preloma in če hkrati preverjeno nimamo znakov deformacij v srednje pleistocenskih sedimentih in na njihovih površinah, potem lahko rečemo, da prelom ni več aktiven in da glede na standarde ni zmožen. Velja pa tudi obratno: tudi če ni nedvomno ugotovljenih prelomov v starejših stratigrafskih enotah (bodisi da v celoti potekajo pa kvartarnih sedimentih ali da je teren izrazito neugoden za njihovo neposredno in posredno opazovanje), pa imamo nedvomno ugotovljene deformacije srednje in zgornje pleistocenskih sedimentov/površin se moramo soočiti s prisotnostjo zmožnih  prelomov.
    Stratigrafska metoda v kvartarju ima sicer splošna teoretična izhodišča, vendar so njena orodja specifična. Glavna značilnost profilov v terestičnem kvartarju, še posebno pa v primeru glaciofluvialnih zasipov, je njihova diskontinuiranost, posledica tega pa izrazit pomen geomorfoloških površin in postsedimentacijskih procesov  na teh površinah (pedogeneza; aluvialna, koluvialna ali eolska akumulacija; erozija). Eno izmed odločilnih stratigrafskih orodij je (relativno) zaporedje talnih kronosekvenc oz. njihovih 'značilnih' horizontov. Izredno pomembno je ločevanje med 'in situ' tlemi in resedimentom tal. Litologija oziroma petrografija, še posebno v primeru prodnatih sedimentov, je odločilna za ločevanje provinjence stratigrafskih enot. Nenazadnje moram omeniti velik pomen luminiscenčnih metod datiranja, ki so dale 'absolutne' starosti dveh glaciofluvialnih zasipov.
    Na terenu si bomo ogledali nekaj primerov sicer številnih opazovalnih točk, na podlagi katerih je bila ugotovljena kvartarna stratigrafija Krške kotline. Na osnovi te stratigrafije, seveda z upoštevanjem številnih drugih podatkov, sta bila določena dva aktivna preloma, Artiški in Brežiški. V celotni, do sedaj ugotovljeni, dolžini (>10 km) potekata po površinah, ki so prekrite s kvartarnimi sedimenti. Zdi se, da preloma nista pretrgala površine, sta pa na površini jasno opazna kot fleksurna upogiba, kar nakazuje na njuno aktivnost zelo blizu površine. Tri med seboj neodvisna opazovanja nakazujejo na njuno aktivnost v zadnjih 20.000 letih, številna pa na aktivnost v zadnjih 150.000 letih. Stopnje aktivnosti obeh prelomov na različnih mestih so ocenjene na podlagi velikosti zamika stratigrafskih enot in luminiscenčnih datumov, kinematika pa na podlagi geološke zgradbe Krške kotline in okolice. Glede na zgoraj omenjene standarde ju moramo obravnavati kot zmožna preloma. 

Prijave: Adrijan Košir, telefon: 01 4706 378, 
e-mail: adrijan@zrc-sazu.si