Med diskusijo na decembrski okrogli mizi SSG o mangartskem plazu se je izkazalo, da je interpretacij geneze kvartarnih sedimentov v Zgornjem Posočju več. V nekaterih primerih so si zelo podobne, v drugih, sicer dokaj redkih, pa so si skoraj diametralno nasprotne. Ker prav kvartarni sedimenti najpogosteje predstavljajo vir materiala za nastanek plazov in drobirskih tokov, smo v zaključke okrogle mize zapisali, da je potrebno razpravo o njihovih lastnostih v Zgornjem Posočju nadaljevati. Nadaljevanje razprave naj bi ponudilo čimveč odgovorov na odprta vprašanja o genezi kvartarnih sedimentov v Zgornjem Posočju, primerljivosti dogodkov iz sedanjosti z dogajanjem v bližnji geološki preteklosti, predvidljivosti takšnih dogodkov, ob tem pa naj bi nakazalo tudi smernice za reševanje terminološke zmede, ki se je pokazala pri opisovanju katastrofe pod Mangartom.

Spodbujanju diskusije na tretjem »četrtku SSG« 1. Februarja 2001 v mali dvorani ZRC SAZU je bilo namenjenih pet uvodnih predavanj.

1.      J. Kunaver je predstavil različne kvartarne sedimente širom Zgornjega Posočja s poudarkom na ledeniških akumulacijah, ki bi lahko predstavljale potencialno nevarnost za proženje tokov drobirja in plazov.

2.      M. Bavec je primerjal kvartarne sedimente iz Bovške kotline s sedimenti odloženimi ob mangartskem dogodku in ugotovil, da so bili procesi transporta in sedimentacije v obeh primerih podobni in primerljivi.

3.      J. Čar je predstavil nekatere lastnosti kvartarnih sedimentov v alpskih dolinah vzvodno od Bovca s poudarkom na njihovih hidrogeoloških lastnostih.

4.      M. Mikoš, sodelavec ekspertne skupine, je predstavil nekatere fizikalne parametre mangartskega plazu in drobirskega toka.

5.      D. Skaberne je podal predlog terminologije transportnih procesov in sedimentov gravitacijskega transporta.

Zaradi nekoliko daljšega uvoda je bila diskusija krajša a zato nič manj zanimiva. Glavne ugotovitve diskusijskega večera so bile:

pripravil Miloš Bavec