Andrej Šmuc 
Paleontološki inštitut Ivana Rakovca ZRC SAZU, Ljubljana

Sedimentarna evolucija ozemlja Julijskih Alp v juri

Julijske Alpe so del Julijskega pokrova in skupaj s spodaj ležečim Tolminskim pokrovom pripadajo geotektonski enoti Južnih Alp.V juri je ozemlje Julijskih Alp pripadalo južnemu kontinentalnemu pasivnemu robu Tetide in je bilo zaradi riftinga podvrženo ekstenziji ter razsekano na bloke z različno hitrostjo subsidence. Jurske kamnine Julijskih Alp so tako odraz sedimentacije v paleogeografsko zelo različnih okoljih.

Na Mangartskem sedlu so se do srednjega liasa sedimentirali plitvovodni peloidni in onkoidni apnenci, nato pa je bila platforma potopljena in od takrat naprej na njih sledimo globljevodni razvoj: apnence s spikulami spongij in juvenilnimi amoniti (pliensbachij), hardground z železovo-manganovimi gomolji (približno meja pliensbachij-toarcij), črne in rjave skrilave glinavce z vmesnimi plastmi temno sivih kremenastih apnencev (spodnji do srednji toarcij), karbonatne resedimente z roženci (zgornji bajocij do spodnji tithonij) in mikritne apnence s kalpionelami (zgornji tithonij in berriasij). Srednje in zgornje jurske kamnine Mangartskega sedla so nastajale v proksimalnih delih globljevodnega bazena.

V dolini Triglavskih jezer se je plitvovodna sedimentacija obdržala do srednje jure (mikritni in oolitni apnenci), nato pa je bila platforma potopljena in je postala podmorski plato. Sedimentirali so se apnenci z manganovimi gomolji (srednji bathonij? do callovij), beli gomoljasti apnenci (oxfordij?) in rdeči gomoljasti apnenci tipa Ammonitico Rosso (kimmeridgij).

Razvoji jurskih kamnin na Mangartskem sedlu so primerljivi z razvoji v Slovenskem bazenu in v Belluno bazenu, razvoj v dolini Triglavskih jezer pa je podoben razvoju na Trento platoju.