SSG
december 2008
junij 2007
april 2007
oktober 2006
maj 2006
februar 2006
junij 2005
maj 2005
marec 2005
april 2004
marec 2004
februar 2004
december 2003
november 2003
oktober 2003
junij 2003
marec 2003
februar 2003
januar 2003
december 2002
november 2002
maj 2002
april 2002
marec 2002
februar 2002
januar 2002
december 2001
november 2001
oktober 2001
april 2001
marec 2001
februar 2001
januar 2001
december 2000

 

 

predavanji 9. junija 2005,
Mala dvorana ZRC SAZU, Novi trg 4, II. nadstropje

ob 18:00
Monica Rotaru 
Palais de la Découverte, Pariz

Klimatske spremembe: Kaj vemo o njih?
(Climate change: what do we know about it?*)

Geologi poznajo številne metode, s katerimi lahko ugotavljajo, kakšna je bila klima v preteklosti. Dokazljivo je na primer, da je Zemlja pred 300 milijoni preživljala ledeno dobo, ki je trajala 50 milijonov let. Na podlagi teh dokazov in numeričnega modeliranja klimatologi sklepajo, da je bil ta pradavni čas podoben današnjemu. Že dva milijona let namreč živimo v ledeni dobi.
   Poleg tega vemo: 1) da se klima zadnjih sto let ogreva, 2) da je CO2 toplogredni plin, in 3) da človek zadnjih sto let dovaja CO2 v ozračje.
   Iz tega izhajata dva problema. Po eni strani se srečujemo s problemom časovne lestvice: milijoni let proti enemu stoletju. Drugi problem so aktualne raziskave klimatskih sprememb: privlačno se zdi, če rečemo, da je človek (točka 3) odgovoren za segrevanje ozračja (točka 1), vendar bi bil ta odgovor preveč poenostavljen. Ali se lahko o tem pogovorimo skupaj?

ob 19:00
Patrick De Wever 
Muséum d'Histoire Naturelle, Pariz

Zemljin čas in Človekov čas
(Earth's time, Man's time*)

Pojem časa težko definiramo, dokler ga obravnavamo z različnimi pristopi. Geologa zanima predvsem zgodovinski čas. Stratigrafija je knjiga o zgodovini Zemlje. To knjigo že dolgo beremo in vsak bralec si prizadeva, da bi jo bolje razumeli. Pomemben preskok je bil dosežen z odkritjem, kako zelo dolg je geološki čas. Dojemanje dolgosti časa se je stežka uveljavilo in je imelo pomembne posledice za razvoj znanosti ne samo v geologiji, ampak tudi v biologiji, filozofiji itd.
   Ko imamo pred sabo različne poti v zgodovini znanosti, se nam med drugim odpira možnost, da premotrimo Človekovo stališče do nekaterih čisto znanstvenih vprašanj in trditev. To stališče tudi danes ohranja vso svojo aktualnost: znanstvenik je najprej Človek, ki je dovzeten za družbo svojega časa in nagnjen k temu, da sprejema družbi ustrezne odločitve, ne da bi se tega pravzaprav zavedal.


* Predavanji bosta v angleščini.