Po dolgotrajnem deževju so se 15. novembra 2000 pod grebenom Stože zahodno od Mangarta pričele premikati mase tilskega (morenskega) in pobočno gruščnatega materiala in zdrsele po grapi Mangartskega potoka. Pri tem so zasule del ceste na Mangart in segle do soteske Predelice. V noči 17. na 18. november 2000 pa se je na istem območju »utekočinil« enak material, ki je v obliki toka drobirja (debris flow) ali murskega toka (hidrotehnični prevod debris flow) po grapi Mangartskega potoka in soteski Predelice, udaril skozi Gorenji Log pod Mangartom ter se razlil v dolino Koritnice. Posledice so bile hude: 7 ljudi mrtvih, številne hiše porušene, veliko skoraj v celoti ali delno zasutih, nastala je velika materialna škoda, pokrajina je spremenila svoj videz in predvsem obup, strah, vznemirjenje ljudi ter usodno vprašanje - se bo ponovilo?

Tako veliki in usodni tokovi drobirja (»plazovi«), ki predstavljajo zaradi kombinacije velike mobilnosti in transportne zmožnosti enega izmed energetsko najmočnejših gravitacijskih transportnih mehanizmov, so bili v novejši zgodovini  na Slovenskem redkost. Razumljivo je torej, da je ta tragični dogodek vzbudil med ljudmi in strokovnjaki različnih profilov veliko zanimanja. Prav zato je Sekcija za sedimentarno geologijo Slovenskega geološkega društva organizirala strokovno okroglo mizo o dogajanju na širšem področju Mangarta. Po premisleku smo se odločili, da posvet ne bo posvečen razpravi o sanacijskih ukrepih - temu je bilo pred tem že namenjeno več razprav in pogovorov na drugi institucijah - pač pa predvsem geološko-sedimentološkim vidikom dogodkov pod Mangartom. 

Na okrogli mizi, ki je potekala 7. decembra 2000 ob 17 uri v Prešernovi dvorani SAZU, na Novem trgu 4 v Ljubljani, je bilo več kot 100 udeležencev. Uvodoma so bili predstavljeni naslednji prispevki:

Regionalna geologija Mangarta in okolice (B. Jurkovšek)

Hidrogeologija doline Koritnice (J. Janež)

Mangartski »plaz«: kronologija in opis stanja, vzroki in mehanizem transporta (B. Majes, B. Petkovšek, M. Mikoš)

Gravitacijski transport sedimentnov (D. Skaberne) in

Fosilni primeri sedimentov tokov drobirja in »plazov« na Bovškem (M. Bavec).

Diskusija, ki sta jo vodila J. Čar in D. Skaberne je bila obsežna in vsebinsko bogata. V njej je sodelovalo čez dvajset razpravljavcev. Ugotovljeno je bilo, da so bile vzrok za oblikovanje toka drobirja (»plazu«) neugodne geološke razmere.

Na obravnavanem območju so med masivnimi in plastnatimi dolomitom, zgornje triasne, karnijske in norijske starosti, ukleščen in na bokih s prelomi omejene slabo prepustne karnijske karbonatno klastične kamnine, ki neugodno upadajo v smeri pobočja. V zgornjem delu, na višini približno 1600 m, se je ob odlomnem robu razkrila prelomna ploskev, ob kateri je bil nižje ležeči blok pogreznjen. Na to stopničasto nepropustno podlago je bil v pleistocenu odložen ledeniški tilni ali presedimentirani tilni material, ki izvira v veliki meri iz talninskih karnijskih karbonatno klastičnih kamnin in je bogat z muljasto komponento. Na njem je odložen še dolomitni pobočni grušč. V zgornjem delu tega materiala so bila ponekod opazna območja manjših, starejših plazov.

Neposreden povod sprožitev »plazu« in oblikovanje toka drobirja pa je bilo dolgotrajno deževje. Zaradi neprepustne podlage se je til ali presedimentiran til povsem prepojil z vodo, porni vodni pritisk je močno narasel in povzročil hitro »utekočinjenje« peščeno muljasto gruščnatega sedimenta v tekočo maso skoraj brez strižne trdnosti. Nastali tok drobirja je stekel. Na poti je v svoj tok vključil material prvega plazu, odloženega v grapi Mangartskega potoka, s seboj nosil velike bloke, odhrumel po dolini Predelice, zasul korita in odložil svoj »tovor« v dolini Koritnice ter povzročil katastrofo v Gorenjem Logu pod Mangartom. Obstaja tudi možnost, da se je najprej »utekočinil« material prvega plazu, ki ga je v grapi namakla Mangartski potok, kar bi lahko retrogradno vplivalo na sprožitev in »utekočinjenje« dela »visečega« materiala nad Mangartsko planino. Na sedanji stopnji poznavanja podrobnejšega zaporedja dogodkov ne moremo podati.

V diskusiji so se oblikovali trije zaključki, in sicer:

·      da je potrebno nadaljevati razpravo o ledeniških sedimentih pri nas, o sledovih tovrstnih dogodkov v preteklosti ter možnih neugodnih pogojih za nastanek plazov in tokov drobirja v bodočnosti;

·      na državnem nivoju bi bilo potrebno vzpostaviti geološko-informacijski sistem o plazovitih območjih v Sloveniji, podati oceno nevarnosti za posamezna območja in predlagati morebitne preventivne sanacijske ukrepe;

·      zbrati informacije o geologih, ki natančneje poznajo geološke razmere  posameznih rizičnih predelov Slovenje, ki jih lahko ogrozijo naravne nesreče, da bi lahko, ob nepredvidenih dogodkih, pridobili kar se da hitro geološke informacije potrebne za prvo ukrepanje.

Pripravila Jože Čar & Drago Skaberne