Zgornjepliocenski alkalni bazaltni vulkanizem na Goričkem označujejo predvsem hidrovulkanske eksplozije s katerimi so nastali tufi, bogati z akrecijskimi lapili in hidroklasti. V zgodnjem obdobju vulkanskega delovanja so nastajali piroklastični tokovi, kasneje pa se je delež zunanje vode napram deležu magme močno povečal, tako da so v zadnji fazi delovanja prevladovale plinske eksplozije, ki so sprožale rušilne laharje.
Vulkanizem se je pojavil v aktivnem fluvialnem okolju, zaradi tega so bili vulkanoklastiti hitro erodirani in presedimentirani z rečnimi tokovi in pomešani z normalnim rečnim materialom.
Ti mešani fluvialno-vulkanoklastični sedimenti so zapolnili krater v obliki plastovitih in najpogosteje inverzno gradiranih sedimentov. V ožjem območju kraterja so delovale postvulkanske raztopine, iz katerih so se izločali zeoliti phillipsit, chabazit in analcim, in sicer predvsem kot zapolnitve medzrnskih prostorov.